Prestolnica knjige

Včasih premišljujem kaj sem naredila, da sem spoznala tako dobrega človeka, ki me ima tako neizmerno rad, me ljubi, spoštuje, me razvaja na primer z novimi salonarji, vedno mi stoji ob strani in mi pomaga premagovati še tako velike ovire.

Ne bom rekla, da sem sama idealni partner, znam biti kar naporna, on pa to lepo prenaša in me ima še vedno rad. Nazadnje, ko sva se sprehajala po trgovinah, so mi bili res všeč eni salonarji, nisem si jih privoščila, ker sem se odločila, da ne bom nič kupovala, ampak bom prej poskrbela za svoje telo. To je lepo slišati, res pa je tudi to, da sem ženska in vsaka ženska ima rada nove stvari. Ko sem že pozabila, da so mi bili salonarji res lepi, pa me je moj mož presenetil, škatla v katerih so bili salonarji je bila postavljena na mizi in takoj, ko sme jo videla sem vedela zakaj se gre.

To je to. Kaj bi si katera ženska še želela. Moj mož ni samo dober, je tudi pozoren, spoštljiv in zaščitniški. Rada ga imam, čeprav imam včasih svoje muhe, ki verjamem, da mu ni lahko z menoj. Po drugi strani pa sem tudi zelo skromna ženska in to mu je pri meni res všeč. Zato mi tudi on z veseljem včasih nekaj kupi, ker ve, da bom darila vesela. Tokrat so bili salonarji in lahko povem samo to, da niso bili prvi in verjamem da tudi zadnji ne. Je pa res, da ne bo kupil nečesa, kar ni lepo njemu.

Kar nekaj njegovih daril imam doma in za vsako vem, kdaj ga je kupil, pa so to bili čisto navadni dnevi, brez praznikov, zadnje darilo so bili salonarji, kar tako, ker je videl, da nisem mogla odstraniti pogleda iz njih. Tokrat salonarji, drugič pa kaj drugega, to je moj mož in rada ga imam.