Prestolnica knjige

Ko sem končno dobila svojo prvo plačilno kartico, je bil to res velik korak zame. Takrat sem se seveda odločila, da bom šla na izmenjavo v tujino in ravno zato sem potrebovala kartico. Glede na to, da sem šla za en mesec, sem vedela, da ne bom morala imeti toliko gotovine s sabo in zato mi je oče naredil plačilno kartico in to mi je moral narediti on, glede na to, da jaz še nisem bila polnoletna. Moja prva izkušnja s pos terminalom je bila tako v tujini. Pos terminal je bil definitivno nekaj, česar sem se bala, saj tega še nikoli nisem preizkusila, sploh pa ne v tujini. Že doma nisem vedela, kako se to uporablja, saj moj oče ni imel časa. Glede na to, da takoj ko sem dobila kartico, sem že praktično morala iti. Moja prva izkušnja je bila res zelo zanimiva, saj je bil pos terminal takrat v angleščini. Pos terminal, ki sem ga uporabila, je bil malo bolj napreden in to me je še bolj zmedlo. Hvala bogu sem ob sebi imela prijateljico, ki mi je pomagala, saj ona je že veliko potovala.

Pos terminal je bil res nekaj zelo zanimivega in čez čas sem se tega tudi navadi na. Dejstvo je, da je to zelo uporabna zadeva, saj nihče danes več ne nosi s seboj gotovine. Gotovina je nekaj, kar ti lahko nekdo zelo hitro vzame, pri kartici pa se mora vsak malo bolj potruditi. Tudi če ti jo kdo ukrade, mora seveda vedeti, pin ali pa narediti nekaj, da do tega pride. Ravno zato sem tudi jaz uporabljala v tujini res konstantno samo kartico. Ko sem prišla domov, je bil pos terminal spet popolnoma drugačen in sem se morala navaditi še tega sistema. Ko, sem se tega končno navadila, sem skorajda že pozabila, da gotovina sploh obstaja.