Prestolnica knjige

Pri sosedu se zopet postavljajo premični odri, ker bodo nekaj popravljali na hiši. Res se mi sanja ne, kaj bo tokrat. Ne vem, zakaj si že končno ne privoščijo strokovne prenove, kakor pa, da po malo sem pa tja nekaj sami popravljajo in se potem vedno znova ukvarjajo s tem. No najbrž zaradi financ, pa vseeno. Mislim, da jih na dolgi rok to vseeno dražje pride, da so premični odri in delavci, ki popravijo stvari za silo, kako pa, če bi se drugače lotili vsega. Je pa res, da če ne gre, pač ne gre. Današnji časi so res zelo nepredvidljivi in marsikdo se sooča s takšnimi in drugačnimi težavami.

Sobota zjutraj je in še preden sem se dobro prebudila sem slišala, kako nekaj ropota zunaj. Postavljali so se namreč premični odri, in to je bilo to jutranje ropotanje. Ni bilo na srečo moteče, da ne bi mogla spati, ampak ker sem bila že naspana in prelena, da bi vstala, sem na pol dremala v postelji in poslušala blago ropotanje. Popolnoma sem se zbudila šele, ko je moj maček veselo skočil na posteljo oziroma kar meni na glavo z igračo. Najbrž je računal na to, da se bova igrala, ampak sem bila tudi za to prelena danes. Imam pa vsaj to srečo, da je glede ne katerih stvari kakor pes. Ko mu vržem kakšno žogico, jo gre lovit, in ko jo ujame, jo prinese nazaj, da mu jo ponovno vržem. To je mislim, da edini maček, ki ima takšno navado. Medtem ko sem na hitro pogledala skozi okno, kako se sestavljajo premični odri, pri sosedih sem res nekajkrat vrgla mačku žogico, da jo je ulovil in potem odšla v kuhinjo. 

Medtem ko sem si pripravila zajtrk in skuhala kavo so bili premični odri že postavljeni in delavci so bili že pridno na njem.