Prestolnica knjige

V mestu so zgradili progo za rolke in sin je bil navdušen nad to progo in je želel vsak dan po šoli tja. Še dobro, da smo živeli v mestu, tako da je lahko tja šel sam. Prve dni sem hodila z njim, potem pa je šel sam. Njegova rolka je bila stara in izposojena, ker se mi je zdelo nesmiselno, da zapravljam za novo rolko, njega pa bo kmalu rolkanje minilo. 

Ni bilo čisto tako, vedno bolj mu je bila pomembna rolka in rolkanje. Tako da sem videla, da bo potrebno kupiti novo. Sprva sem se hotela posvetovali, katera rolka mu je lepa, potem pa sem se odločila, da jo bom izbrala sama. Vedela sem samo to, da mora biti dobra. 

Prav zato sem šla v trgovino, kjer imajo dobre rolke, ker nisem želela zapravljati za slabe rolke. En dan sem si vzela dopust in ko sem sina odpeljala v šolo, sem šla naprej v trgovino, da ga bo rolka čakala še isti dan doma. 

Nisem imela prav nobenih težav, nakup rolke je bil hiter in enostaven. Še sama nisem pričakovala tega. Ampak sem šla v trgovino, kjer so imeli dobre rolke in dobrega svetovalca. Seveda sem zaupala njemu, kajti sama nisem imela dovolj znanja, da bi vedela, katera rolka je dobra za mojega sina.

Tako ga je rolka čakala v njegovi sobi. Ravno tisti dan, ko je prišel domov, ni dlje časa šel v sobo. Sama pa tudi nisem hotela, da bi ga nagovarjala. Bo že šel, ko bo čas, sem premišljevala. 

Ko je končno stopil v sobo, je začel kričati, ker je bila nova rolka na njegovi postelji. Priletel je do mene in me objel. Resnično je bil srečen, ker mu je rolanje postalo všeč in tako sem vedela, da njegova rolka mora biti dobra, da bo lahko ustvarjal, kar si je zamislil.